Danes je 1.11.2024
Input:

Ur. l. RS 1814/2017, Pravilnik o strokovnih izpitih in pridobivanju strokovnih nazivov na področju varstva arhivskega gradiva, z dne 15.7.2017

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Osnovni predpis je povzet po PISRS (Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije). Nadaljnje posodobitve so pripravljene v uredništvu založbe Verlag Dashöfer.
PRAVILNIK
o strokovnih izpitih in pridobivanju strokovnih nazivov na področju varstva arhivskega gradiva
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik ureja organizacijo pripravništva in usposabljanja na področju varstva arhivskega gradiva, izpitni predmetnik in potek strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit), ki je pogoj za pridobitev strokovnega naziva na področju varstva arhivskega gradiva. Pravilnik določa tudi vrste in pogoje za pridobitev ter postopek pridobivanja strokovnih nazivov (v nadaljnjem besedilu: naziv) posameznikov, ki opravljajo delo na področju varstva arhivskega gradiva.
II. PRIPRAVNIŠTVO
1. Organizacija pripravništva
2. člen
(1)  Namen pripravništva je seznaniti pripravnika z varstvom arhivskega gradiva kot dela kulturne dediščine, z njegovim ohranjanjem in arhivsko javno službo, mu omogočiti, da usvoji metode dela na področju varstva arhivskega gradiva, ter ga pripraviti na izpit in poznejše strokovno delo.
(2)  Pripravništvo se opravlja v pristojnem arhivu ali v organizaciji, ki opravlja dejavnost s področja varstva arhivskega gradiva.
(3)  Ob koncu pripravništva kandidat opravi izpit.
3. člen
(1)  Pripravništvo traja:
-  šest mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo,
-  devet mesecev za pripravnika z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje ustrezne smeri, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje ustrezne smeri, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (7. raven),
-  dvanajst mesecev za pripravnika z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje ustrezne smeri, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje ustrezne smeri, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (8. raven).
(2)  Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom, vendar največ za šest mesecev.
(3)  Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.
(4)  Za pripravnika, ki je posebej uspešen pri opravljanju nalog in pridobivanju znanja ter delovnih izkušenj, lahko mentor predlaga skrajšanje pripravništva za največ polovico.
(5)  O podaljšanju ali skrajšanju pripravništva odloča predstojnik pristojne organizacije oziroma drugega subjekta varstva, pri katerem poteka pripravništvo.
4. člen
(1)  Predstojnik arhiva ali drugega subjekta varstva arhivskega gradiva, v katerem poteka pripravništvo, ob začetku pripravništva določi pripravniku mentorja.
(2)  Mentor določi program pripravništva, spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravništva in ob koncu pripravništva napiše poročilo o delu pripravnika.
(3)  Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo izobrazbe kot pripravnik, opravljen izpit in najmanj pet…
Najnovejši članki
več člankov
Najbolj brani članki
več člankov
Najbolj priljubljeni seminarji

Obračunavanje plač in drugih prejemkov v javnem sektorju po 1. 1. 2024

Na seminarju vas bomo seznanili z obračunom plač za negospodarstvo, ki ima svoje posebnosti ter zakone, na katere je potrebno paziti. S 1. 1. 2024 nas je pričakalo kar nekaj sprememb, ki jih morate poznati in upoštevati pri nadaljnjem delu. Poleg boste pridobili tudi znanje o drugih prejemkih in povračilih iz delovnega razmerja. Posvetili pa se bomo vsem zadnjim zakonskim spremembam. Predavateljica bo predstavila različne zakonske spremembe ter vas opozorila, na kaj morate paziti pri povračilih in drugih prejemkih iz delovnega razmerja. Pogledali bomo kako je z letnim dopustom in regresom za letni dopust, delovno uspešnostjo in napredovanjem v 2024.

Več informacij >>>

Tržna dejavnost v javnih zavodih z novostmi in delovna uspešnost iz naslova tržne dejavnosti

Javni zavodi so prvenstveno ustanovljeni za zagotavljanje javne službe na različnih področjih kot so izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno varstvo, šport,.... Tržna dejavnost pa je javnem zavodu dovoljena le pod določenimi pogoji, ki so se dodatno zaostrili. Tržna dejavnost mora biti izvajana in v računovodskih izkazih izkazana transparentno in v skladu s predpisi, da se izloči tveganje prelivanja sredstev javne službe na tržno dejavnost. V kolikor javni zavod izvaja tržno dejavnost, so javni uslužbenci so lahko upravičeni do izplačila delovne uspešnosti iz naslova tržne dejavnosti.

Več informacij >>>