Danes je 1.11.2024

Input:

Ur. l. RS 2577/2008, Kolektivna pogodba za dejavnost poklicnega gasilstva - tarifni del, z dne 26.10.2022

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Osnovni predpis je povzet po PISRS (Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije). Nadaljnje posodobitve so pripravljene v uredništvu založbe Verlag Dashöfer.
KOLEKTIVNA POGODBA
za dejavnost poklicnega gasilstva - tarifni del



Zadnja sprememba
Številka
Veljavno od
Aneks št. 4 h Kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva - tarifni del
3319/2022
26.10.2022
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(veljavnost kolektivne pogodbe)
a.  Krajevna: na območju Republike Slovenije.
b.  Obseg veljavnosti: za javne uslužbence plačne podskupine I1 in plačnih podskupin J1, J2 in J3 po ZSPJS.
V skladu s četrtim odstavkom 13. člena ZSPJS se tudi v drugih dejavnostih v javnem sektorju lahko uporabljajo delovna mesta ter njihove uvrstitve iz te kolektivne pogodbe.
c.  Osebna: za javne uslužbence, zaposlene pri osebah javnega prava s področja poklicnega gasilstva, določenih v Sklepu o subjektih, za katere velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02).
d.  Časovna veljavnost: kolektivna pogodba se sklene za nedoločen čas.
II. OBLIGACIJSKI DEL
2. člen
(pozitivna izvedbena dolžnost)
Pogodbeni strani si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
3. člen
(negativna izvedbena dolžnost)
Pogodbeni strani sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju te kolektivne pogodbe.
4. člen
(spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)
(1)  Vsaka pogodbena stran lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.
(2)  Pogodbena stran, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni strani svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom.
(3)  Nasprotna stran se mora do predloga opredeliti v 60. dneh po prejemu.
(4)  V primeru, da predloga ne sprejme oziroma se do njega ne opredeli v 60. dneh, lahko predlagateljica uvede postopek posredovanja.
5. člen
(pobuda za sklenitev nove kolektivne pogodbe)
(1)  Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli strani.
(2)  Na pisno pobudo se mora nasprotna stran opredeliti v 60. dneh po prejemu.
6. člen
(pogajanja)
(1)  Pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se začnejo, ko ena stran predloži drugi strani predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.
(2)  Šteje se, da pogajanja niso uspela, če druga stran pisno izjavi, da zavrača pogajanja.
7. člen
(Reševanje nesoglasij oziroma sporov)
Nesoglasja oziroma spore med stranema kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, strani odpravljata oziroma rešujeta v skladu z določili 8., 9. in 10. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08).
8. člen
(Komisija za razlago kolektivne pogodbe)
(1)  Pogodbeni strani sporazumno imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, pri čemer vsaka stran imenuje dva člana komisije, s soglasjem pa imenujejo
Najnovejši članki
več člankov
Najbolj brani članki
več člankov
Najbolj priljubljeni seminarji

Obračunavanje plač in drugih prejemkov v javnem sektorju po 1. 1. 2024

Na seminarju vas bomo seznanili z obračunom plač za negospodarstvo, ki ima svoje posebnosti ter zakone, na katere je potrebno paziti. S 1. 1. 2024 nas je pričakalo kar nekaj sprememb, ki jih morate poznati in upoštevati pri nadaljnjem delu. Poleg boste pridobili tudi znanje o drugih prejemkih in povračilih iz delovnega razmerja. Posvetili pa se bomo vsem zadnjim zakonskim spremembam. Predavateljica bo predstavila različne zakonske spremembe ter vas opozorila, na kaj morate paziti pri povračilih in drugih prejemkih iz delovnega razmerja. Pogledali bomo kako je z letnim dopustom in regresom za letni dopust, delovno uspešnostjo in napredovanjem v 2024.

Več informacij >>>

Tržna dejavnost v javnih zavodih z novostmi in delovna uspešnost iz naslova tržne dejavnosti

Javni zavodi so prvenstveno ustanovljeni za zagotavljanje javne službe na različnih področjih kot so izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno varstvo, šport,.... Tržna dejavnost pa je javnem zavodu dovoljena le pod določenimi pogoji, ki so se dodatno zaostrili. Tržna dejavnost mora biti izvajana in v računovodskih izkazih izkazana transparentno in v skladu s predpisi, da se izloči tveganje prelivanja sredstev javne službe na tržno dejavnost. V kolikor javni zavod izvaja tržno dejavnost, so javni uslužbenci so lahko upravičeni do izplačila delovne uspešnosti iz naslova tržne dejavnosti.

Več informacij >>>