Danes je 1.11.2024

Input:

Ur. l. RS 356/2020, Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca, z dne 1.3.2020

PRAVILNIK
o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa natančnejši postopek uveljavljanja izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: OZZ) med začasno zadržanostjo delavca od dela (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo plače), ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod) izplača delodajalcu (v nadaljnjem besedilu: povračilo nadomestila plače) ali na njegovo zahtevo neposredno delavcu.
2. člen
(nadomestilo plače)
Nadomestilo plače se iz OZZ zagotavlja:
-  od prvega delovnega dne začasne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik ter zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, nastale v okoliščinah iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/12 - ZUJF, 21/13 - ZUTD-A, 91/13, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 111/13 - ZMEPIZ-1, 95/14 - ZUJF-C, 47/15 - ZZSDT, 61/17 - ZUPŠ, 64/17 - ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu: zakon);
-  od 31. delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ter poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, razen v primerih iz tretje in četrte alineje tega člena;
-  od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, potem, ko je bilo za posamezno zadržanost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni;
-  od prekinitve, če gre za dve ali več zaporednih zadržanosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo zadržanostjo manj kot deset delovnih dni (recidiv).
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.  I. bruto nadomestila plače je nadomestilo plače, od katerega so obračunani in plačani prispevki delavca in akontacija dohodnine;
2.  II. bruto nadomestila plače je I. bruto nadomestila plače, povečan za obračunane in plačane prispevke delodajalca;
3.  dejanski obračun je obračun nadomestila plače na podlagi dejanske delovne obveznosti;
4.  delavec je fizična oseba, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi in je obvezno zdravstveno zavarovana na podlagi 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 15. člena zakona;
5.  delodajalec je pravna in fizična oseba ter drug subjekt, kot je državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja ter diplomatsko in konzularno predstavništvo, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
6.  fiksni obračun je obračun nadomestila plače na podlagi povprečne mesečne delovne
Najnovejši članki
več člankov
Najbolj brani članki
več člankov
Najbolj priljubljeni seminarji

Obračunavanje plač in drugih prejemkov v javnem sektorju po 1. 1. 2024

Na seminarju vas bomo seznanili z obračunom plač za negospodarstvo, ki ima svoje posebnosti ter zakone, na katere je potrebno paziti. S 1. 1. 2024 nas je pričakalo kar nekaj sprememb, ki jih morate poznati in upoštevati pri nadaljnjem delu. Poleg boste pridobili tudi znanje o drugih prejemkih in povračilih iz delovnega razmerja. Posvetili pa se bomo vsem zadnjim zakonskim spremembam. Predavateljica bo predstavila različne zakonske spremembe ter vas opozorila, na kaj morate paziti pri povračilih in drugih prejemkih iz delovnega razmerja. Pogledali bomo kako je z letnim dopustom in regresom za letni dopust, delovno uspešnostjo in napredovanjem v 2024.

Več informacij >>>

Tržna dejavnost v javnih zavodih z novostmi in delovna uspešnost iz naslova tržne dejavnosti

Javni zavodi so prvenstveno ustanovljeni za zagotavljanje javne službe na različnih področjih kot so izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno varstvo, šport,.... Tržna dejavnost pa je javnem zavodu dovoljena le pod določenimi pogoji, ki so se dodatno zaostrili. Tržna dejavnost mora biti izvajana in v računovodskih izkazih izkazana transparentno in v skladu s predpisi, da se izloči tveganje prelivanja sredstev javne službe na tržno dejavnost. V kolikor javni zavod izvaja tržno dejavnost, so javni uslužbenci so lahko upravičeni do izplačila delovne uspešnosti iz naslova tržne dejavnosti.

Več informacij >>>