Danes je 17.5.2024

Input:

Ur. l. RS 1462/2018, Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine, z dne 12.5.2018

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček. Osnovni predpis je povzet po PISRS (Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije). Nadaljnje posodobitve so pripravljene v uredništvu založbe Verlag Dashöfer.
PRAVILNIK
o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja:
-  strokovni izpit (v nadaljnem besedilu: izpit), ki je pogoj za opravljanje strokovnega dela na področju muzejske, konservatorske in konservatorsko-restavratorske dejavnosti,
-  pogoje, obseg, vsebino, organizacijo in postopek opravljanja izpita,
-  strokovno izpopolnjevanje za opravljanje izpita,
-  imenovanje in delovanje izpitne komisije,
-  vodenje in upravljanje evidence izpitov in
-  druga vprašanja v zvezi z izpitom.
2. člen
(organizacija in izvedba izpita)
Izpiti se opravljajo na Ministrstvu za kulturo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec izpitov).
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
-  »strokovni izpit« je izpit, ki se opravlja v skladu s 103. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) in je pogoj za pridobitev prvega strokovnega naziva za opravljanje dela na področju varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: varstvo), to je na muzejskem, konservatorskem in konservatorsko-restavratorskem področju;
-  »dopolnilni strokovni izpit« je izpit, ki ga opravi strokovni delavec na področju varstva z doseženo stopnjo izobrazbe, ki je višja od stopnje izobrazbe, za katero je že opravil izpit za varstvo dediščine;
-  »druge organizacije, ki delujejo na področju dejavnosti varstva« so po tem pravilniku pravne osebe ali fizične osebe, ki delujejo na področju ali za potrebe dejavnosti varstva dediščine, vendar ne izvajajo javne službe po ZVKD-1 (v nadaljnjem besedilu: druge organizacije);
-  »dosežena izobrazba«, ki je za:
a)  muzejskega, konservatorskega in konservatorsko-restavratorskega tehnika (v nadaljnjem besedilu: tehnik): ustrezna srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba, ki ustreza peti ravni izobrazbe opredeljeni v klasifikacijskem sistemu KLASIUS (priloga I Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja),
b)  muzejskega, konservatorskega sodelavca in konservatorsko-restavratorskega sodelavca (v nadaljnjem besedilu: sodelavec): ustrezna najmanj visokošolska izobraba prve stopnje, ki ustreza šesti ravni izobrazbe opredeljeni v klasifikacijskem sistemu KLASIUS (priloga I Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja); za področje konservatorstva-restavratorstva mora imeti najman visokošolsko izobrazbo prve stopnje s področja konservatorstva-restavratorstva oziroma drugo ustrezno izobrazbo, ki dokazuje strokovno usposobljenost za področje, na katerega se kandidat prijavlja,
c)  kustosa, konservatorja in konservatorja-restavratorja: ustrezna najmanj visokošolska izobrazba druge stopnje, ki ustreza sedmi ravni izobrazbe, opredeljeni v klasifikacijskem sistemu
Najnovejši članki
več člankov
Najbolj brani članki
več člankov
Najbolj priljubljeni seminarji

DDV v javnem sektorju

20. maj 2024, med 09.00 in 12.00 (ONLINE, preko ZOOM)

Udeleženci bodo skozi predavanje pridobili splošen pregled nad sistemom DDV, se seznanili z opredelitvijo davčnih zavezancev ter nekaterimi posebnostmi, ki veljajo na področju DDV v javnem sektorju. Na podlagi konkretnih primerov iz prakse bomo odpravili marsikatero dilemo, s katero se v praksi srečujete. Prav tako bomo spoznali vlogo oseb javnega prava v sistemu DDV, vrste transakcij in kar je najpomembneje, slišali odgovore na najpogostejša vprašanja, ki se odpirajo na področju DDV v javnem sektorju.

Več informacij >>>

Šolski in vrtčevski sklad v letu 2024

29. maj 2024, med 10.00 in 12.00 (ONLINE, preko ZOOM)

Kaj se je spremenilo na področju delovanja šolskih in vrtčevskih skladov? Kakšne so spremembe z vidika obdavčitve? Kako poknjižiti posamezne poslovne dogodke in kaj je podlaga za knjiženje? Ali je potreben interni akt na tem področju? Na seminarju bomo odgovorili na zgornje dileme in podrobneje obrazložili delovanje sklada ter pojasnili vse aktualne novosti in evidentiranje poslovnih dogodkov sklada z računovodskega vidika.

Več informacij >>>